ZAKLJUČIL SE JE ČETRTI NACIONALNI PROGRAM "ZA ŽENSKE V ZNANOSTI" 2010
Na četrti razpis za nacionalne štipendije programa »Za ženske v znanosti«, ki se je zaključil 5. novembra 2009 je prispelo 29 prijav. Štipendistke četrtega programa so postale biotehničarka Neža Finžgar, kemičarka Nika Lendero Krajnc in biokemičarka Petra Brožič.
Prijave kandidatk sta ocenjevala Odbor in Ocenjevalna skupina nacionalnega programa L'ORÉAL - UNESCO »Za ženske v znanosti« 2010, združena v Nacionalnem odboru »Za ženske v znanosti« 2010.
Ocenjevalno skupino sestavljajo:
1. Vodja ocenjevalne skupine asist. dr. Mirjam Vrabec, Naravoslovnotehniška fakulteta UL, štipendistka prvega nacionalnega programa L'ORÉAL - UNESCO »Za ženske v znanosti« 2007
2. doc. dr. Vesna Ferk Savec, Naravoslovnotehniška fakulteta UL
3. prof. dr. Peter Raspor, ddHc, Biotehniška fakulteta UL
Odbor sestavljajo:
1. Predsednik ocenjevalnega odbora dr. Edvard Kobal, Slovenska znanstvena fundacija
2. prof. dr. Tamara Lah Turnšek, Nacionalni inštitut za biologijo
3. doc. dr. Maja Remškar, Institut Jožef Stefan
4. Marjutka Hafner, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO
5. prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta UL
6. dr. Romana Jordan Cizelj, poslanka v Evropskem parlamentu
ŠTIPENDISTKE 2010
Enoletne štipendije nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« 2010 lahko štipendistke porabijo v katerikoli namen, ki ni nujno v povezavi z njihovim doktorskim delom. »Dokaz, da smo na pravi poti, je 29 perspektivnih znanstvenic, ki so se prijavile na četrti razpis za štipendije nacionalnega programa »Za ženske v znanosti«. Prav vse kandidatke so izjemne mlade raziskovalke, zato je imel Nacionalni odbor programa tudi letos zahtevno in težko nalogo – med odličnimi izbrati najodličnejše« je dejal dr. Edvard Kobal, predsednik Nacionalnega odbora »Za ženske v znanosti« 2010. Zanimivo je tudi dejstvo, da je bilo tudi letos, tako kot že leto poprej, največ kandidatk s področja biomedicine.
Podelitve se je letos udeležila tudi častna gostja, gospa Barbara Miklič Türk, soproga predsednika RS Dr Danila Türka.
- Barbara Miklič Türk, Marjutka Hafner (Slovenska nacionalna komisija za UNESCO), Julio Quiroga (L'OREAL SLOVENIJA d.o.o.), dr. Edvard Kobal (Slovenska Znastvena fundacija) in štipendistke 2010.
MLADE SLOVENSKE ZNANSTVENICE NAGRADILI ŽE ČETRTO LETO ZAPORED
Ljubljana, 3. februar 2010 - L'Oreal Slovenija, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Slovenska znanstvena fundacija so na slovesnosti v Atriju ZRC SAZU trem slovenskim raziskovalkam podelili enoletne štipendije nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« 2010. Štipendijo v višini 5.000 evrov so letos prejele biotehničarka Neža Finžgar, kemičarka Nika Lendero Krajnc in biokemičarka Petra Brožič.
- Nika Lendero Krajnc, Neža Finžgar in Petra Brožič
Nika Lendero Krajnc, 32-letna Velenjčanka sprejema nagrado kot potrdilo, da je bilo njeno dosedanje znanstveno delo dobro opravljeno in zanimivo ter koristno za širši krog ljudi. »S to štipendijo sem dobila še dodaten zagon za svoje raziskovalno delo« je ob prejetju štipendije dejala Nika, ki poleg znanstvene opravlja tudi materinsko vlogo.
Znanstvenica Neža Finžgar in mati dveh otrok je prepričana, da se veliko znanstvenikov po koncu doktorskega študija znajde pred težko odločitvijo, kaj početi v prihodnosti. »Nagrada »Za ženske v znanosti« je meni vsekakor olajšala to odločitev, saj mi predstavlja spodbudo in potrditev, da sem na pravi poti«, je prepričana 30-letna Radovljičanka.
Petra Brožič, 28-letna Pivčanka vidi štipendijo »Za ženske v znanosti« kot moralno podporo, ne zgolj denarno, ki je hkrati tudi priznanje za uspehe celotne raziskovalne skupine, katere del je. Ob tem pa Petra dodala: »Počaščena sem, da sem lahko del spodbujanja izboljšanja položaja žensk v naši družbi«
NEŽA FINŽGAR
Življenjepis:
30-letna Radovljičanka, maturantka gimnazije Jesenice ter diplomantka Biotehniške fakultete, je opravila veliko znanstvenih raziskav s področja remediacije tal onesnaženih s težkimi kovinami. Rezultat raziskav je soavtorstvo kandidatke pri 11 člankih v uglednih znanstvenih revijah. Neža je svoje delo tudi uspešno predstavila na številnih konferencah in srečanjih. Nagrajenka je, poleg soavtorstva patenta podeljenega s strani Urada RS za intelektualno lastnino, tudi soavtorica patenta podeljenega s strani Evropskega patentnega urada. Doktorski študij pa sedaj nadaljuje na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Poleg zanimanja za znanost je trenutno na prednostni listi predvsem družina, saj se skupaj s partnerjem Gregorjem trudi čim več časa preživeti s svojima sinovoma – štiriletnim Jako in dveletnim Tomijem.
Doktorska disertacija:
- Tema: Pranje s težkimi kovinami onesnaženih tal v zaprti procesni zanki.
- Institucija, na kateri poteka doktorski študij: Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za agronomijo, Center za pedologijo in varstvo okolja.
- Namen doktorske vrednosti in njena praktična vrednost:
- Mentorstvo: Dr. Domen Leštan, redni profesor, Biotehniška Fakulteta, Univerza v Ljubljani, Oddelek za agronomijo, Center za pedologijo in varstvo okolja.
NIKA LENDERO KRAJNC
Življenjepis:
32-letna maturantka gimnazije Velenje ter diplomantka Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo je svojo znanstveno pot začela z diplomskim delom z naslovom »Poskusi detekcije organskih hidroperoksidov in hidrotrioksidov z nizkotemperaturno infrardečo spektroskopijo«, za katerega je prejela Prešernovo nagrado. Del rezultatov je bil kasneje objavljen tudi v znanstvenem članku v ugledni znanstveni reviji Journal of American Chemical Society, kjer je soavtorica.
Poleg zanimanja za znanost se posveča tudi igranju klavirja, argentinskemu tangu, potovanjem, reševanju številskih križank in drugih logičnih nalog, rada pa poseže tudi po poljudno znanstveni literaturi ter zgodovinskih romanih.
Doktorska disertacija:
- Tema: Karakterizacija in optimizacija ionsko izmenjevalnih kromatografskih monolitov za izolacijo plazmidov.
- Institucija, na kateri poteka doktorski študij: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, smer analizna kemija, Univerza v Ljubljani.
- Namen doktorske disertacije in njena praktična vrednost: Doktorska raziskava je bila v prvem delu usmerjena v razvoj novih metod za nadzor kakovosti kromatografskih monolitov, ki bi ustrezale visokim regulatornim zahtevam in s tem omogočile dostop relativno novih materialov za kromatografijo na trge farmacevtske industrije. Namen drugega dela raziskave pa je bil optimizacija strukture monolita in procesa čiščenja velikih krožnih DNK molekul (t.i. plazmidov), ki predstavljajo novo generacijo biotehnoloških proizvodov za gensko zdravljenje in rekombinantna cepiva.
- Mentorstvo: Doc. Dr. Aleš Podgornik, vodja oddelka Razvoj, BIA Separations d.o.o.
PETRA BROŽIČ
Življenjepis:
28-letna Pivčanka je zaključila šolanje na Srednji kemijski šoli in gimnaziji v Ljubljani ter diplomirala na Fakulteti za farmacijo. Njeni dosedanji rezultati so bili 19 predstavljeni v okviru mednarodnih znanstvenih srečanj. Petra je v času študija sodelovala tudi pri pripravi enajstih člankov, od tega je bilo devet objavljenih v uglednih mednarodnih revijah. Doktorski študij zdaj nadaljuje na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Prosti čas namenja predvsem športu - teku, planinarjenju (je članica Planinske zveze Slovenije), kolesarjenju. Pri srcu pa so ji tudi potovanja v bližnje in oddaljene kraje ter dežele.
Doktorska disertacija:
- Tema: Priprava rekombinantnih človeških hidroksisteroid-dehidrogenaz in študije njihovih inhibitorjev.
- Institucija, na kateri poteka doktorski študij:, Medicinska fakulteta, Inštitut za biokemijo, Univerza v Ljubljani.
- Namen doktorske disertacije in njena praktična vrednost: Petra Brožič namerava v okviru doktorskega dela pripraviti rekombinantne hidroksisteroid-dehidrogenaze (HSD) AKR1C1, AKR1C2, AKR1C3, 17β-HSD tip 1 in 17β-HSD tip 3, poiskati strukturno različne inhibitorje teh encimov ter proučiti povezavo med njihovo strukturo in delovanjem.
- Mentorstvo: izr. prof. dr. Tea Lanišnik Rižner, Inštitut za biokemijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani. Somentor: izr. prof. dr. Stanislav Gobec, Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani.
PROGRAM UNESCO-L´OREAL "ZA ŽENSKE V ZNANOSTI" 2010
Štipendije nacionalnega programa "Za ženske v znanosti" 2010 v višini 5.000 EUR so namenjene ženskam v zadnjem letu doktorskega študija s področja naravoslovnih znanosti, biotehnike in medicine, ki ga opravljajo v okviru slovenskih raziskovalnih institucij. Štipendijo lahko porabijo v kateri koli namen, ki ni nujno povezan z njihovim raziskovalnim delom. Kandidatke morajo biti v zadnjem letu doktorskega študija, praviloma ne smejo biti starejše od 35 let, morajo imeti slovensko državljanstvo in stalno prebivališče v Sloveniji. Raziskovalni projekti, ki jih prijavljajo na razpis, ne smejo vključevati testiranj na živalih. Na uradnem prijavnem obrazcu in z ustrezno dokumentacijo oddane vloge za štipendijo bosta vrednotili tričlanska ocenjevalna skupina pod vodstvom dr. Mirjam Vrabec, štipendistke prvega nacionalnega programa "Za ženske v znanosti", ter sedemčlanski ocenjevalni odbor, ki ga bo vodil dr. Edvard Kobal, direktor Slovenske znanstvene fundacije. Člana ocenjevalne skupine bosta tudi letos dr. Vesna Ferk Savec in prof. dr. Peter Raspor. V ocenjevalnem odboru pa bodo sodelovale tudi prof. dr. Tamara Lah Turnšek, doc. dr. Maja Remškar, Marjutka Hafner, Julio Quiroga ter častni članici prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj in dr. Romana Jordan Cizelj.
Prijava mora biti oddana na uradnem prijavnem obrazcu v štirih izvodih in naslovljena na Urad Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, Kotnikova ulica 38, 1000 Ljubljana - s pripisom "Pozor. UNESCO-L´OREAL nacionalne štipendije Za ženske v znanosti 2010". Poleg tega mora biti prijavni obrazec poslan tudi v elektronski obliki na e-naslov: gasper.hrastelj(at)gov.si.
ROK ZA ODDAJO prijave je 5. november 2009. Nepopolnih prijav, prijav, ki ne bodo oddane v razpisnem roku, ter prijav, ki ne ustrezajo navedenim pogojem, komisija ne bo obravnavala.
PRIJAVNI OBRAZEC
Dodatne informacije daje Gašper Hrastelj, Urad za UNESCO, T: 01 478 4678, E: gasper.hrastelj@gov.si.
ZAKLJUČIL SE JE TRETJI NACIONALNI PROGRAM "ZA ŽENSKE V ZNANOSTI" 2009
L'Oreal Slovenija, Slovenska nacionalna komisija za UNESCO in Slovenska znanstvena fundacija so na včerajšnji slovesnosti v Mestnem muzeju Ljubljana trem slovenskim raziskovalkam podelili enoletne štipendije nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« 2009. Nataša Obermajer, Paula Pongrac in Tina Šmuc so štipendijo v višini 5.000 evrov prejele za svoje raziskovalne projekte na področju farmacije, biotehnike oz. biokemije.
Enoletne štipendije nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« 2009 v višini 5.000 evrov lahko komaj 27-letna Nataša Obermajer ter 28-letni Paula Pongrac in Tina Šmuc porabijo za karkoli bodo želele. »Na javni razpis se je prijavilo 27 mladih ambicioznih raziskovalk, ki delujejo na različnih raziskovalnih področjih. Kandidatke so že vključene v mednarodno znanstveno sodelovanje, predvsem pa imajo objavljena dela v uglednih mednarodnih revijah. Čeprav je imel Nacionalni odbor programa »Za ženske v znanosti« zahtevno in odgovorno delo, smo zadovoljni, da smo lahko izbrali tri najboljše med najboljšimi«, meni dr. Edvard Kobal, predsednik Nacionalnega odbora »Za ženske v znanosti« 2009.
Med 27 prijavami je štipendistke izbral Nacionalni odbor »Za ženske v znanosti« 2009, ki mu je predsedoval dr. Edvard Kobal, direktor Slovenske znanstvene fundacije, v njem pa so sodelovali tudi prof.dr. Tamara Lah Turnšek, dosedanja dvakratna predsednica komisije »Za ženske v znanosti« in direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo, doc. dr. Maja Remškar z Instituta Jožef Stefan, častni članici prof. Dr. Lučka Kajfež Bogataj in dr. Romana Jordan Cizelj, predstavnika partnerjev programa generalna sekretarka Slovenske nacionalne komisije za UNESCO Marjutka Hafner in generalni direktor L'Oreala Slovenija Philippe Cornu, štipendistka prvega nacionalnega programa »Za ženske v znanosti« dr. Mirijam Vrabec, doc. dr. Vesna Ferk Savec z Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani ter prof.dr. Peter Raspor, ddHc, z Biotehniške fakultete univerze v Ljubljani.
NATAŠA OBERMAJER
Nataša Obermajer je komisijo prepričala s študijo vloge delovanja proteoliznih encimov pri tumorskih procesih ter pri razvoju imunskega odziva. S svojim delom želi pridobiti nove podatke o mehanizmih delovanja proteaz v ključnih celičnih procesih, določiti prognostično ter diagnostično vrednost proteaz in razviti nove dostavne sisteme za specifično znižanje delovanja proteaz pri rakavih obolenjih in imunskih nepravilnostih.
27-letna Ljubljančanka je prepričana, da bi raziskovalni svet moral biti odprt za raziskovalke, ki si želijo uveljaviti svoje ideje in dodaja: »Nagrada ''Za ženske v znanosti'' mi pomeni potrditev za celotno raziskovalno delo, ki sem ga opravila ter vzpodbudo za nadaljne izzive, ki bodo sledili opravljenemu doktoratu.«
PAULA PONGRAC
Paula Pongrac v okviru doktorskega študija raziskuje metabolizem rastlinske vrste rani mošnjak (Thlaspi praecox Wulfus), za katero je bilo nedavno pokazano, da kopiči kadmij in cink v količinah, ki so za druge rastline strupene. Zanima jo predvsem pomen sožitja s simbiontskimi glivami pri črpanju mineralnih snovi ter kako na to sožitje vplivajo nekatere značilnosti rastline same in nekateri okoljski dejavniki. Študije rastline z lastnostmi kopičenja kovin so pomembne zlasti z vidika njihove uporabe v zelenih tehnologijah čiščenja okolja, ki je preobremenjeno s kovinami, pri čemer s pomočjo ustreznih rastlin iz tal odstranimo prevelike količine kovin in tako zmanjšamo vnos v rastline, ki jih uporabljamo v prehrambene namene.
28-letna Grosupeljčanka pravi, da znanstveniki svoje delo praviloma opravljajo z veseljem, vse njihove nadure in dodatni trud pa pogosto niso ustrezno vrednoteni. »Hvaležna sem, da obstajajo programi kot je tudi nacionalni program ''Za ženske v znanosti'', ki nastale vrzeli zapolnijo, hkrati pa nas predstavljajo širšemu krogu ljudi in opozarjajo na delo žensk v znanosti« je ob prejetju štipendije povedala Paula.
TINA ŠMUC
Tina Šmuc raziskuje uravnavanje delovanja estrogenov in progesterona pri endometriozi, zelo razširjeni ginekološki bolezni, in raku endometrija, ki je najpogostejši rak ženskih reproduktivnih organov. Obe bolezni sta povezani s prekomernim delovanjem estrogenov ob pomanjkanju progesterona. S svojim doktorskim delom želi prispevati k boljšemu razumevanju nastanka ovarijske endometrioze in raka endometrija, identificirala pa je tudi tarče za razvoj zdravil in vpeljala metodo za identifikacijo novih bioloških označevalcev za zgodnje odkrivanje bolezni.
28-letna Logatčanka pozdravlja program »Za ženske v znanosti«: »Kot dobitnica štipendije sem dobila priznanje za svoje uspehe in uspehe naše skupine. Pozitivno pa se mi zdi tudi to, da se predstavlja raziskovanje širši publiki in s tem njegova prava vrednost in pomen za družbo.«