SVETOVNA KONFERENCA O IZOBRAŽEVANJU ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ - NA POTI V DRUGO POLOVICO DESETLETJA ZDRUŽENIH NARODOV ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ
Bonn, 31. marec do 02. april 2009
Po petih letih izvajanja desetletja - za katerega je UNESCO vodilna agencija - je bil namen konference izpostaviti pomen izobraževanja za trajnostni razvoj za vse stopnje in vidike izobraževanja, spodbujanje mednarodnih izmenjav na področju izobraževanja za trajnostni razvoj, še posebej na relaciji Sever - Jug in predvsem ugotoviti, kaj je bilo storjenega za uresničevanje ciljev in programa desetletja ter razviti strategije za prihodnje dejavnosti. (VEČ O TEM)
BONNSKA DEKLARACIJA
Udeleženci konference iz 150 držav so na plenarnem zasedanju, 2. aprila sprejeli Bonnsko deklaracijo (Bonn Declaration).
BESEDILO DEKLARACIJE
Graca Machel, znana mednarodna zagovornica pravic žensk in otrok ter nekdanja ministrica za izobraževanje in kulturo Mozambika je nagovorila udeležence svetovne konference.
Udeleženci so svoje znanstvene raziskave, projekte, učne načrte in organizacije, povezane z izobraževanjem za trajnostni razvoj, predstavili tudi v obliki plakatov (VEČ O TEM).
KRATKI OSEBNI PROFILI 700 UDELEŽENCEV IZ 150 DRŽAV
Izobraževanje za trajnostni razvoj
Združeni narodi so obdobje med letoma 2005 in 2014 označili za Dekado za izobraževanje za trajnostni razvoj (Decade of Education for Sustainable Development). Države članice Združenih narodov naj bi v tem obdobju omogočile promocijo vizije trajnostnega razvoja s pomočjo vseh oblik izobraževanja in poudarile pomembno vlogo izobraževanja in učenja pri trajnostnem razvoju. Bolj enostavno povedano to pomeni, da so pomembne vrednote in predvsem spoštovanje - spoštovanje do drugih, do drugačnosti in različnosti, do narave, do naravnih virov, ki nam jih ponuja planet, na katerem živimo. Izobrazba nam omogoča razumevanje samega sebe in drugih ter razumevanje povezav z naravnim in družbenim okoljem, vse skupaj pa pripomore k trajni osnovi za spoštovanje. Združeni narodi želijo, da bi bile omenjene vrednote vključene v vse vidike izobraževanja in učenja, saj bi to vzpodbudilo spremembe v vedenju, kar bi omogočilo bolj trdno prihodnost kar se tiče neokrnjenosti narave, razvoja gospodarstva in pravične družbe za sedanje in prihodnje generacije.
Določenih je bilo osem glavnih področij delovanja:
1. Enakopravnost spolov: enakopravnost spolov je osrednjega pomena pri trajnostnem razvoju, k njemu pa mora prispevati izobraževanje. Neenakopravnost med spoloma v mnogih državah poleg drugih faktorjev (npr. revščine) zmanjšuje možnosti za trajnostni razvoj, saj ženskam, ki predstavljajo velik del prebivalstva, ni omogočeno izobraževanje. Neenakopravnost je torej potrebno odpraviti z načrtovanjem izobraževanja. Izobraževanje žensk je nujno, saj bo pripomoglo tudi k drugačnemu razmišljanju naslednjih generacij, kar bo omogočilo trajnostni razvoj.
2. Promoviranje zdravja: razvoj, okolje in zdravje so močno prepleteni, saj slabo zdravje zavira gospodarski in družbeni razvoj, zaradi česar se začne porabljanje neobnovljivih naravnih virov, kar povzroči onesnaževanje in uničevanje okolja. Zato sta zdravo prebivalstvo in varno okolje pomembna predpogoja za trajnostni razvoj.
3. Okoljevarstvo: dolgotrajen gospodarski ali družbeni razvoj ni mogoč na uničenem planetu. Razumevanje delovanja delovanja našega planeta in posledic našega poseganja vanj ima osrednjo vlogo pri izobraževanju za trajnostni razvoj, saj bo omogočilo, da se bodo ljudje naučili, kako zaščititi naravne vire, ki so nujno potrebni za človekov razvoj in preživetje.
4. Razvoj podeželja: izobraževanje ruralnega prebivalstva je nujno za razvoj podeželja, saj je izobrazba najboljše orožje proti revščini. Kmetje z osnovno izobrazbo bodo prej sprejeli nove tehnologije in tako postali bolj produktivni kot neizobraženi kmetje, poleg tega pa lahko popotrebi dobijo tudi službe v mestih. Ker morajo otroci na podeželju zelo kmalu pomagati pri delu na kmetiji, je izobrazba sekundarnega pomena, kar seveda ni sprejemljivo, glede na to, da so to kmetje prihodnosti.
5. Kulturna raznolikost: trajnostni razvoj je odvisen od tolerance in medkulturnega razumevanja, saj na njiju temelji mir. Toleranca in medkulturno razumevanje imata velik pomen pri izobraževanju, ki lahko seveda zelo pripomore k njunemu razvoju v družbi. Združeni narodi se zavzemajo za vključevanje poučevanja jezika in kulture domorodcev na vseh stopnjah izobraževanja po vsem svetu. Samo z razumevanjem drugih kultur jih bomo lahko tudi obdržali in s tem obdržali tudi raznolikost.
6. Mir in varnost: za razvoj določene družbe je nujno mirno in varno okolje. Prevečkrat se zgodi, da konflikti in občutek ogroženosti povzročijo uničevanje domov, šol in celo celih skupnosti, zaradi česar se število razseljenih oseb in beguncev povečuje. Z izobraževanjem je mogoče pri ljudeh izoblikovati vrednote, ki bi prispevale k miru.
7. Trajnostna urbanizacija: v mestih živi že kar polovica svetovnega prebivalstva, preostali del pa je vedno bolj odvisen od urbanih področij v njihovi bližini. Mesta tako ogrožajo trajnostni razvoj in hkrati ponujajo možnosti za družbeni in gospodarski razvoj. Nadzor urbanizacije je torej nujen za vzdrževanje ravnovesja.
8. Trajnostna potrošnja: zmanjšati je potrebno porabo naravnih virov, onesnaževanje in količino odpadkov. Izobraževanje o trajnostni proizvodnji in potrošnji lahko pripomore k bolj kritičnemu in odgovornemu odnosu do potrošnje, s čemer bi lahko zagotovili razpoložljivost naravnih virov po celem svetu. Ta vrsta izobraževanja pa je seveda odvisna od pismenosti in osnovne izobrazbe.
