Splošna deklaracija človekovih pravic
Splošna deklaracija človekovih pravic je deklaracija, ki jo je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov na svojem zasedanju 10. decembra 1948, v kateri so očrtane osnovne človekove pravice. Njen poglavitni avtor je John Peters Humphrey iz Kanade, pri pisanju pa so sodelovali še Eleanor Roosevelt iz ZDA, René Cassin iz Francije, P. C. Chang iz Kitajske in drugi.
Čeprav deklaracija sama po sebi ni pravno zavezujoč dokument, pa je služila kot osnova za dve pravno zavezujoči konvenciji Združenih narodov o človekovih pravicah, Mednarodne konvencije o državljanskih in političnih svoboščinah ter Mednarodne konvencije o ekonomskih, socialnih in kulturnih svoboščinah. Na deklaracijo se tudi še danes pogosto sklicujejo v akademskih in odvetniških krogih ter na ustavnih sodiščih.
Guinessova knjiga rekordov navaja, da je splošna deklaracija človekovih pravic med vsemi besedili prevedena v največ jezikov (več kot 300 jezikov).
Deklaracija je bila ob sprejetju in je še danes velik dosežek, ki je pomembno prispeval k priznavanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin po vsem svetu. Kljub temu pa ostaja uveljavitev teh pravic in svoboščin v vseh regijah sveta pomemben cilj.
Prav letos bomo zabeležili tudi 15. obletnico ustanovitve urada visokega komisarja ZN za človekove pravice.
Slovenska nacionalna komisija se zaveda pomena Deklaracije in bo v tem letu pripravila različne aktivnosti na področju človekovih pravic. O tem vas bomo na naših straneh redno obveščali.