IHP – International Hydrological Programme – Mednarodni hidrološki program
Predsednik prof. dr. Mitja Brilly, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo.
Slovenski odbor za mednarodni hidrološki program je bil ustanovljen po osamosvojitvi Slovenije in uradno sprejet v Unescovo organizacijo IHP leta 1992. Sedež ima na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani – hidrotehnična smer. Skrbi za sodelovanje slovenskih raziskovalnih organizacij v programih IHP in držav v porečju Donave v regionalnem programu IHP. Junija 2008 bo na Bledu potekala XXIV. konferenca podonavskih držav.
XXIV. konferenca podonavskih držav
V času od 2. do 4. junija 2008 je na Bledu potekala XXIV. konferenca podonavskih držav o hidroloških napovedih in o hidroloških temeljih vodnega menedžmenta. Konferenco je organiziral Nacionalni odbor za mednarodni hidrološki program (IHP) pod vodstvom prof. dr. Mitje Brillyja iz Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Konferenca je stala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije, dr. Danila Turka.
Program in vsebina konference.
IOC – Intergovernmental Oceanographic Commission – Medvladna oceanografska komisija
Predsednica prof. dr. Alenka Malej, Morska biološka postaja Piran.
Slovenija je bila že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, takrat še v okviru jugoslovanskega programa, vključena v dejavnosti IOC. Na pobudo Morske biološke postaje Piran in slovenskega Urada za Unesco se je leta 1994 vključila v delovanje IOC kot članica. V skladu s statutom IOC je bil takrat ustanovljen Nacionalni odbor za IOC, v Pariz pa sporočen naslov Morske biološke postaje Piran kot delovni naslov tega programa. Dejavnosti v okviru programov IOC vključujejo vzpostavljanje celovite oceanografske opazovalne postaje ob slovenski obali, spremljanje neželenih in škodljivih pojavov planktona, spremljanje biološke različnosti v zaščitenih morskih sistemih, širjenje znanja o morju in promocijske dejavnosti.
Predsednik: Prof. dr. Simon Pirc, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta
IGCP skrbi za izvajanje mednarodnih znanstvenih projektov s posebnim poudarkom na razreševanju družbenih problemov z vidika trajnostnega razvoja, problematike, ki celostno zadeva naš planet, za mednarodno izmenjavo geoloških podatkov in projekte v zvezi z vodnimi viri, krasom, onesnaževanjem okolja ipd. Slovenski znanstveniki sodelujejo v programu že trideset let, od leta 1976 kar v petinštiridesetih projektih, objavili pa so tudi več kakor štiristo znanstvenih del. V projektih sodelujejo predvsem znanstveniki iz treh ustanov – inštituta Geološkega oddelka Univerze v Ljubljani, Geološkega zavoda Slovenije in Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kar pomeni okoli 20 % slovenske geološke stroke/skupnosti???. Projekti IGCP so nadvse pomembni zlasti za mlade znanstvenike, saj jim odpirajo vrata v mednarodno znanstveno sodelovanje.
MAB – Man and Biosphere – Človek in biosfera
Predsednik: mag. Martin Šolar, Triglavski narodni park
MAB je Unescov medvladni raziskovalni program, ki potrjuje biosferne rezervate kot koncept in sredstvo za uresničitev trajnostnega ravnovesja med pogosto nasprotujočimi si cilji ohranjanja biološke pestrosti, spodbujanja razvoja človeških virov z vzdrževanjem kulturnih vrednot. Biosferni rezervati so lokacije, kjer te cilje proučujejo, prikazujejo in izvajajo.
Biosferni rezervati so območja kopenskih ali obalnih ekosistemov, ki so mednarodno priznani znotraj Unescovega programa MAB za spodbujanje in prikazovanje uravnoteženega odnosa med ljudmi in naravo. Biosferni rezervati združujejo tri funkcije:
• ohranjanje ekosistemov, krajine in biološke pestrosti,
• spodbujanje gospodarskega razvoja, ki je gospodarsko in kulturno trajnostno usmerjen,
• logistično podporo za raziskave, monitoring, izobraževanje, ki se nanašajo na lokalno, regionalno, nacionalno in globalno ohranjanje narave in trajnostni razvoj.
Prvi biosferni rezervat je bil priznan leta 1976, danes je na svetu vanj vpisanih 459 biosfernih rezervatov v 97 državah.
Lokacij, ki so delno ali v celoti pod okriljem Unesca, Ramsarja in Maba je danes na svetu le devetnajst, med njimi tudi Park Škocjanske jame.
V Sloveniji imamo dve lokaciji MAB, in sicer biosferno območje Julijske Alpe, katerega predlagatelj in upravitelj je Triglavski narodni park, ter biosferno območje Kras, ki ga je opredelil in zdaj razvija Park Škocjanske jame. Kandidaturo za območje MAB pripravljata še Notranjski park in Kozjanski regijski park.
Park Škocjanske jame je bil 29. oktobra 2004 sprejet v svetovno mrežo območji MAB kot biosferno območje Kras, ki odkriva povezanost človeka z naravo in pomen izobraževanja za ohranjanje kakovosti bivanja.
Poročilo o delavnici UNESCO MAB - upravljanje biosfernih območij (11.11.-15.11.2008)
